O izražanju čustev pri ljudeh in živalih

Charles Darwin (1809–1882), eden največjih naravoslovcev vseh časov, je razvil in predstavil evolucijsko teorijo, ki temelji na predpostavki, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika. Na osnovi svojih opažanj je dognal tudi glavni mehanizem evolucije: to je naravni izbor, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje. Svoja dognanja je opisal v knjigah Dnevnik raziskovanj in O nastanku vrst, ki jo je nadgradil še z monumentalnim delom Poreklo človeka, ki pomeni vrh njegovega raziskovanja, saj je z njim svojo evolucijsko teorijo razširil na človeka.

Knjiga O izražanju čustev pri ljudeh in živalih je bila sprva mišljena le kot poglavje v Poreklu človeka, a je bila kasneje preoblikovana v samostojno delo in postala njegovo tretje temeljno delo evolucijske teorije. V njej Darwin obravnava biološke vidike človeškega čustvovanja, s čimer je vzbudil precejšnje zanimanje strokovne in splošne javnosti. Pred Darwinom je človeško čustveno življenje v zahodni filozofski kategoriji uma in telesa namreč povzročalo številne težave. Darwinov biološki pristop povezuje čustva z njihovim izvorom v vedenju živali, ob tem pa podaja številne primere, kot so povzdigovanje obrvi v trenutkih presenečenja, škrtanje z zobmi v besu ali pa zardevanje ob občutkih sramu, medtem pa kulturnim dejavnikom pripisuje le stransko vlogo.

S knjigo, ki velja za avtorjevo »spregledano mojstrovino«, je Darwin pokazal moč svojih teorij za razlago izvora naših najbolj cenjenih lastnosti: morale in intelekta.

Iz knjige: 

»Preučevanje izražanja je težavno, ker so gibi pogosto komaj zaznavni in bežni. Razlika je lahko morda povsem očitna in jo jasno zaznamo, vendar je po mojih izkušnjah včasih nemogoče jasno navesti konkretne razlike. Ko smo priča globokemu čustvu, tako močno sočustvujemo, da je skoraj nemogoče natančno opazovati ali pa na to sploh pozabimo. Bil sem priča že veliko takšnim primerom. Drug, še zanimivejši vir napak je naša domišljija: če iz narave okoliščin pričakujemo določen izraz, si kaj hitro domišljamo, da ga tudi vidimo. Dr. Duchenne je bil po svojem pripovedovanju kljub mnogim izkušnjam prepričan, da se pri nekaterih čustvih krči več mišic, nazadnje pa je ugotovil, da gre le za eno mišico.«

O avtorju: 

Charles Darwin (1809–1882), angleški naravoslovec, biolog in geolog, je eden največjih mislecev vseh časov, saj je razvil teorijo evolucije in naravnega izbora. Po končanem šolanju, med katerim so ga bolj kot študijski predmeti navdihovali lov, ježa in naravoslovje, se je prijavil na raziskovalno geodetsko popotovanje z ladjo Beagle. S petletnega potovanja se je vrnil s fascinantno zbirko živali, rastlin, kamnin in zapiskov ter ladijskih dnevnikov, ki je bila tako obsežna, da je trajalo dvajset let, preden jo je uredil in predstavil javnosti. Svet je njegovo delo in misel spoznal v naravoslovnih knjigah O nastanku vrst, Poreklo človeka in O izražanju čustev pri ljudeh in živalih, ki ostajajo klasična dela našega časa.