Razstava sledi profesionalni poti arhitekta in intelektualca Vladimirja Braca Mušiča, ključne osebnosti povojnega urbanizma v Jugoslaviji. Kot večstranski teoretik in strokovnjak, pobudnik mnogih raziskav na področju urbanizma in arhitekture, profesionalni in kulturni ambasador v tujini ter »uvoznik« številnih mednarodnih urbanističnih teorij na Slovenskem Mušič uteleša tipično figuro povojne arhitekturne stroke, ki je dojemala arhitekturo kot poglavitno in nosilno orodje v preoblikovanju urbane in socialne realnosti.

Na razstavi so predstavljeni primeri treh paradigmatskih realizacij na področju sodobnega urbanizma iz obdobja 1967–1975. Projekti sosesk v Ljubljani (BS-7), Splitu (Split 3) in Mariboru (Maribor–Jug) predstavljajo sintezo mnogoterih urbanističnih principov, temelječih na domačih in mednarodnih izkušnjah. Ena ključnih posebnosti teh kompleksov je v prostorski organizaciji stanovanjskih volumnov: stanovanjske lamele – ali megastrukture – se razvijejo okrog linearnih pešaških ulic in širokih zelenih površin, usmerjenih na naravne dominante ali pejsaže.