Monografija dopolnjuje in zaokroža sistemski oris slovenskega knjižnega jezika v njegovem začetnem razvojnem obdobju zlasti s prikazom besedne uzbire, značilne za različne pisce in različne tipe besedil (predvsem za biblijske prevode in postile), ter s prikazom primerjalno zajete prevodne problematike. Vsebinsko je razdeljena na tri dele. V najobsežnejšem prvem delu je predstavljen jezik Trubarja, Dalmatina, Krelja in Jurčiča ter slovensko besedje v Megiserjevih slovarjih. Večje število analiziranih Trubarjevih in DAlmatinovih del je omogočilo zasledovanje razvojnuih sprememb v njunem jeziku. Prikaz izbire besedila je dopolnjen z omembami glasoslovnih, oblikoslovnih, skladenjskih, pomenskih in stilnih značilnosti jezika. V drugem delu so predstavljene tri obsežnejše besedotovorno in pomensko osamosojene skupine poimenovanj: ženski pari moških poimenovanj, samostalniške manjšalnice ter poimenovanja poklicnih dejavnosti. V zadnjem delu monografije je slovenski knjižni jezik 16. stoletja predstavljen predvsem z vidika obstojnosti leksike. NA razvojno spreminjanje kažejoprimerjave z besedjem iz mlajših obdobij, zajetim s primerljivimi verskimi besedili (pridige JAneza Svetokriškega iz let 1691-1707), s slovarji iz 18. stoletja ter s Pregljem zgodovinskim romanom Bogovec Jernej (1923).