Roman o glasbi, spominu in iskanju smisla, v katerem se srečajo glas umirajočega glasbenika, pripovedovalka in najstarejše glasbilo na svetu – neandertalska piščal iz Divjih bab.
Maestro in tidldibab (najstarejša neandertalska piščal) je roman o glasbi, ki se spominja tistega, kar je človeštvo pozabilo. V njegovi zgodbi se srečajo trije glasovi:
umirajoči glasbenik – modrec, ki pripoveduje zadnjo melodijo svojega življenja;
neandertalska piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu, ki tiho prebudi davni spomin;
in pripovedovalka, ki išče smisel v hitrem in izpraznjenem vsakdanu.
Roman se odvija v srečanjih med Maestrom in pripovedovalko, ki bralca vodita skozi jame, koncertne dvorane in dišeče balkanske kuhinje, na ribolov, med vojne in v prazgodovino – vse do vprašanj, ki presegajo čas in prostor: Kaj ostane, ko človek odide? Kaj nam sporoča najstarejše glasbilo na svetu? Kaj je živo že 60.000 let in bo ostalo tudi, ko mene in tebe več ne bo?
To je roman o izgubi in okrevanju. O umetnosti, ki zdravi. O spominih, ki se vračajo v trenutkih, ko mislimo, da smo dokončno razpadli. O ljubezni, ki se ne izreče naglas, a kljub temu oblikuje življenje. O glasbi, ki je starejša od človeka – in ki tudi danes išče pot do nas. O ranah Balkana, ki so samo še večje in večje.
Maestro in tidldibabzdružuje literarno fikcijo, mit, arheologijo, glasbo in nežno metafiziko. Piše o nevidnih mostovih med znanostjo in nevidnimi svetovi, med tistim, kar lahko izmerimo, in tistim, česar ne moremo, a nas kljub temu oblikuje.
💬 »Piščal je poklicala mene, ne obratno. Neke noči sem sanjal, da igram nanjo. Ko sem se zbudil, sem vedel, kaj moram narediti. Našel sem pot.«
Komu je knjiga namenjena?
To je knjiga za ljubitelje glasbe, mitov in zgodovine. Za bralce, ki obožujejo romane z atmosfero, globino in tiho lepoto. Za tiste, ki se ne bojijo vprašanj. Za tiste, ki poslušajo ne samo z ušesi, temveč s srcem.
Iz recenzij:
“To je knjiga, o kateri je težko pisati, ker jo je treba doživeti.” – Urška Krišelj Grubar, Jana
“Knjiga, ki jo je treba brati med poslušanjem glasbe. Glasba, ki jo je treba poslušati med branjem knjige.” – Boštjan Videmšek, Bukla
“Roman o glasbi, ki se spominja tistega, kar je človeštvo pozabilo.” – Zdenko Matoz, Delo
“Maestro in tidldibab je roman o iskanju smisla skozi glasbo, zgodovino in notranji dialog med generacijami. V intimnih pogovorih s karizmatičnim trobentačem in raziskovalcem neandertalske piščali iz Divjih bab pripovedovalka razkriva skrivnost najstarejšega glasbila na svetu – in s tem skrivnost človeka samega. Na meji med resničnostjo in metafiziko se razpira polifonična pripoved: osebni spomini, zgodovinski prelomi (Makedonija, Sarajevo, Balkan), arheološke polemike ter meditacije o umetnosti, smrti, ljubezni in minljivosti. Maestro je hkrati zgodovinska oseba in mit – učitelj, umetnik, prerok in ranljiv človek, ki ga spremljata bolezen in slutnja prekletstva. Gre za biografski roman, ki se napaja v resničnih dogodkih, a jih preoblikuje v fikcijo in esejistično meditacijo. Prehaja med prizori vsakdana (skodelica kave, pogovor v kuhinji, sprehod ob reki) in vizionarskimi razodetji: od zvoka piščali, ki preživi tisočletja, do spomina na vojne in eksil, do tišine na Atosu. Zaključek razodene, da glasba ni le zvok, temveč dih – tok, ki kroži skozi čas in ljudi, kot neskončen začetek. Delo je strukturirano kot kabalistični midraš, ki razkriva pot: od intimnega osebnega do kolektivnega zgodovinskega, nato do univerzalnega – zvoka kot lestve med dimenzijami – in se izteče v rekviem, kjer nastopi poprava sveta. Roman je izrazito dialoški: vstopa v pogovor z različnimi tradicijami – kabalistično, pravoslavno, sufijsko – ter z velikimi misleci in mistiki: od Rilkeja, Yukteswarja in Böhmeja do Mojstra Eckharta, Andrića, Selimovića, Dostojevskega, Zweiga in Manna. V teh dialogih se osebna zgodba preobraža v večglasno pripoved, ki presega eno življenje in postane iskanje smisla celotnega človeštva.” – ddr. Francka Premk
O avtorici:
dr. Eva Premk Bogataj (Ljubljana, 1979) izhaja iz družine štirih generacij žensk v znanosti in iz sveta, ki so ga oblikovale drzne ideje in poetični umi. Po izobrazbi je doktorica literarnih znanosti s številnimi mednarodnimi izobraževanji in specializacijami na področju odnosov z javnostmi, strateškega voditeljstva, projektnega managementa, marketinga, AI, ESG in kriznega upravljanja. Govori osem jezikov. Njena kariera je preplet znanosti, kulture in gospodarstva. Graditi mostove je njen način življenja – med vidnim in nevidnim, med na videz nezdružljivim. Ustvarja zgodbe, ki spreminjajo življenja in v krizah ohranja jasnost sredi kaosa. Verjame, da je v času digitalnih prebojev največja vrednost človeka v njegovi sposobnosti presegati samega sebe, čas in prostor – ter oblikovati smisel, ki je enkraten in neponovljiv. Objavila je številne znanstvene in strokovne članke, dve znanstveni monografiji in uredila več knjig. Maestro in tidldibab je njen literarni prvenec – roman, v katerem združuje znanstveno natančnost z umetniško intuicijo in metafizično modrostjo. Njena pisava prepleta balkanski in evropski spomin, arheološke skrivnosti, mit in osebno izpoved – ter ustvarja delo, ki presega meje prostora in časa.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
romani o glasbi in umetnosti
zgodovina in arheologija Balkana
literarna fikcija z mitološkimi in filozofskimi elementi
introspektivni romani o spominu in identiteti
🎦Video predstavitev knjige:
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.
Bodi prvi ocenjevalec
"Maestro in tidldibab: Skrivnost najstarejšega glasbila na svetu"
Irska pisateljica Edna O’Brien že tako rekoč vse svoje odraslo življenje živi v Londonu, a je Irska kljub vsemu še vedno več kot prizorišče večine njenih zgodb: dežela, njeni prebivalci in irska družba niso nič manj njihovi protagonisti kot posamezniki, ki v njih nastopajo. Tudi z romanom V gozdu ni nič drugače.
Na neki način je tudi ta knjiga kontroverzna; tudi ta je doživela literarno hvalo, pri bralcih pa dokaj neenoten sprejem. Njena zgodba je povzeta po resnični tragediji, ki se je zgodila leta 1994 v pisateljičinih krajih, in domačini so ji očitali, da si kuje zaslužek iz usode treh umorjenih in storilca, asocialnega in zmedenega mladeniča z zgodovino manjših kriminalnih dejanj. Toda sama pravi, da je v tistem gozdu preprosto začutila, da to zgodbo mora zapisati. Pisanje je bilo »peklenska« naloga, a rezultat je izjemen.
Zgodba je pravzaprav kratka in že na začetku vsem znana: morilec Michen O’Kane je izhajal iz neurejene družine z nasilnim očetom in je bil že od malega vedenjsko problematičen, zato se je kmalu znašel v različnih vzgojnih ustanovah. Te so mu vse prej kot pomagale in njegova pot je šla samo še navzdol: zaradi manjših tatvin in nasilnih dejanj je večkrat pristal v zaporu, zmeda v njegovi glavi pa je postajala vedno hujša. Mešanica infantilnosti in arogance, različnih kompleksov in zamer do vseh in vsakogar posebej, želje po vključenosti in hkrati po izkazovanju moči ga je med začasnim odpustom iz zapora pripeljala do tega, da je ugrabil in ustrelil mlado žensko in njenega triletnega sina ter malo zatem še duhovnika, ki naj bi mu pomagal.
Pisateljičino mojstrstvo je v izjemno pronicljivi analizi O’Kanovih psiholoških stanj in dejanj vse od otroških let pa do nedoumljivega zločina, obsodbe ter časa po njej do smrti. Nikakor ga ne skuša opravičevati, hkrati pa tudi ne pristaja na udobno prepričanje, da je vsega kriv samo on: »Mladenič si ni zaslužil, da stoji tukaj sam, kajti na zatožni klopi je tudi država, ki ga je pustila na cedilu,« reče njegov odvetnik porotnikom.
Pa ne samo državne institucije – na zatožni klopi so tudi Michenovi sovaščani, kajti tudi ti so ga pustili na cedilu. In na cedilu so pustili tudi nesrečno umorjeno žensko; njega so se bali in se mu izogibali, a so ga kljub vsemu šteli nekako za svojega, ona pa je bila priseljenka, drugačna od njih, odprta, sproščena, nekako hipijevska … med vrsticami sem in tja skoraj začutimo, kot da »je dobila, kar je iskala«.
Skratka, Edna O’Brien nam ponudi podobo družbe, ki njenim rojakom razumljivo ni bila preveč všeč.
Kot že rečeno, ima v njeni mučni pripovedi nadvse pomembno vlogo tudi prizorišče. Že prvi odstavek z divjo, mračno in hkrati očarljivo poetično podobo gozda vzpostavi srhljivo, zloslutno občutje, ki nas do konca ne zapusti. Za to je seveda zaslužna avtoričina jezikovna briljantnost: neukročen tok hipnotičnih besednih slik, ki bralca potegne vase in mu jemlje dih do zadnje strani.
O avtorici:
Edne O’Brien (1930), irske pisateljice, pesnice, dramatičarke, scenaristke, avtorice odmevnih biografskih del itd., dobitnice dolge vrste nagrad, ki velja za literarno naslednico Jamesa Joycea in ki jo je Philip Roth štel za »najbolj nadarjeno v angleščini pišočo žensko«, se vseskozi drži pečat kontroverznosti.
Odraščala je na irskem podeželju in stroga religiozna vzgoja v družini in samostanu ji je pustila neizbrisen pečat. V Dublinu je doštudirala farmacijo, po poroki in selitvi v London pa se je povsem posvetila pisanju in njena najpogostejša tematika so portreti žensk in analiza njihovega položaja v družbi ter kritika represivne vzgoje in njenih posledic za medosebne odnose. »Nesrečni domovi so zelo dober inkubator za zgodbe,« pravi, in ker jih pripoveduje zelo neposredno in je njena kritika ostra in brezkompromisna, je od nekdaj zbujala tudi ostre in nasprotujoče si odzive. Že njen prvi roman (The Country Girls, 1960, slovenski prevod Dekleti z dežele, 1975), s katerim je pretrgala molk o ženski seksualnosti, je vzbudil navdušenje literarnih kritikov in se hkrati znašel na seznamu prepovedanih knjig – pa še marsikaj hujšega. Duhovnik v domači vasi je sežigal njene knjige na cerkvenem dvorišču, dobivala je sovražne odzive in grozilna pisma …
Edna O’Brien je prejemnica številnih literarnih nagrad tako za posamezna dela kakor za življenjski opus, mdr. nagrade irskega PEN-a (2001), nagrade PEN/Nabokov (2018) in nagrade Davida Cohena (2019). Njen zadnji roman je Girl (2019).
ZALOGA
Večina knjig na zalogi.
ZALOGA
Večina knjig na zalogi.
VARNO NAKUPOVANJE
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.
VARNO NAKUPOVANJE
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.
3 za 2
