Delo prinaša vrsto novih spoznanj tako s stališča življenja, ki ga obravnava, kot s stališča pesemske ustvarjalnosti. Središčno raziskovalno os pomeni razmerje med mestom in podeželjem: monografija prikazuje, kako se je spreminjalo podeželje v stiku z mestom in kako se je spreminjalo mesto, ko so meščani za izražanje nacionalne samobitnosti potrebovali ljudsko kulturo podeželja. S pomočjo pesmi, ki vključujejo tudi ustvarjalnost v mestu, raziskava razkriva različna družbena razmerja, s tem pa osvetljuje tudi nekatere zgodovinske procese. V teh okvirih opazuje razumevanja Drugega, ki jim sledi tudi v času izrazitih družbenih nasprotij, kot sta vojna in povojni čas, ta razumevanja pa ilustrira s pesemskimi zgledi in z drugim ilustrativnim gradivom, predvsem s fotografijami.