Vabimo vas na hiter skok v vsebino. Tokrat raziskujemo – Smeti, v posebnem poglavju pa arhitekturno preobrazbo mesta Skopje v zadnjih letih.
Na eni izmed deponij smo zajeli dva obraza iste krajine. Je to smetišče ali svetišče, se sprašujemo skozi vso vsebino.
O smeteh razmišljajo tokratni kolumnisti Tadej Zupančič, Esad Babačić, Simona Semenič, Nina Kožar, Leila Aleksandra Jelić, Drago Ivanuša in Nejc Pohar. Posebno poglavje posvečamo plastiki. Je danes sploh mogoče življenje brez nje, se sprašuje Martina Černe.
Kakšna je meja med svobodnim izražanjem in arhitekturnimo smetmi?
In kaj moramo narediti, da briljantna arhitekturna dediščina, ki je je Slovenija polna, ne bi bila razumljena kot smeti? Arhitektka Maruša Zorec piše o prenovi, ki je podeželski domačiji povrnila dostojanstvo: arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap in Žiga Ravnikar so za rahločutno prenovo domačije v izjemno arhitekturno stvaritev prejeli prestižno nagrado “German Design Award”.
Ajda Bračič se je pogovarjala z legendarnim arhitektom Juhanijem Pallasmo o zmožnosti arhitekture, da identificira in utrjuje kulturne, duhovne in bivanjske oblike.
Manca G. Renko se je pogovarjala z igralko Marušo Majer, Hana Ostan Ožbolt je pripravila dolg pogovor z Borisom Groysom, filozofom in teoretikom umetnosti. Katja Šulc je govorila z modno oblikovalko Mateo Benedetti, ki ustvarja visoko modo iz recikliranih materialov. Tinka Prekovič je govorila z glasbeniki iz zasedbe Širom. Zunaj jasnega časa, zunaj geografskih prostorov, zunaj jasnih okvirov, onkraj že slišanega je njihova glasba. Onkraj razumnega. Je tam magija?
Nejc Prah, ki je oblikoval naslovnico, v rubriki Prezrto komentira logotipe blagovnih znamk. Tokrat o Smrekci: »Idea buona, autore mona«.
Agata Tomažič piše kratko zgodbo, ki jo boste morda morali prebrati dvakrat, izpostavlja pa pomen pravilnega ločevanja odpadkov.
Posebno poglavje številke o smeteh smo posvetili nedavni arhitekturni preobrazbi Skopja. Je šlo za zavestno prekrivanje principov, ki jih je arhitektura skopskega modernizma odražala, ali pa je šlo zgolj za slep in primitiven občutek nelagodja, ker so se nove oblasti čutile preveč blizu ljudem, preveč blizu demokraciji in premalo vzvišene? Preberite zapise Ognena Arsova, pogovor Petra Karbe z režiserjem Aleksandrom Popovskim in razmislek Miloša Kosca o vladarhitekturi: Speer in Hitler sta bila namreč prepričana, da je treba načrtovati zares dolgoročno: tudi ko bi enkrat »tisočletni Reich« propadel, bi njegovi ruševinski ostanki podobno kot danes razvaline Akropole in Rima navdihovali prihodnje generacije Nemcev in jim kazali pot k novim arijskim dosežkom.
Sicer sta tako Speer kot Hitler s svojimi dejavnostmi poskrbela za enega najimpresivnejših kupov ruševin sploh, vendar pa na srečo današnje generacije v njih ne iščejo navdiha. Upam, da bo enako veljalo tudi čez tisoč let….
***
V novi številki pa objavljamo tudi dva nova natečaja.
Vse arhitekte, tudi študente arhitekture, vabimo k zasnovi bivališča za prihodnost! V sodelovanju s podjetjem Lumar smo pripravili razpis Dom prihodnosti za zasnovo najboljše mestne ali podeželske hiše. V žiriji sodelujejo Marko Lukić, Peter Gabrijelčič, Ana Kosi, Srđan Nađ, Miloš Kosec in Matevž Granda. Pričetek 20.7.2018 na www.outsider.si/natecaj
Z veseljem vabimo vse nadarjene pisce k sodelovanju na drugem natečaju za kratko zgodbo Straniščne spletke, ki ga organiziramo s podjetjem Geberit. Najbolj nas vznemirja ustvarjalnost, ki smelo pleše po tanki liniji med umetnostjo in smetmi in se nagiba na zaželeno stran. V žiriji sodelujejo Tina Košir, Agata Tomažič in Andrej Hočevar.
