»Vsa poanta Brechtovega sociološkega eksperimeta je v tem, da uspe pokazati, kako se je bilo sodstvo prisiljeno spustiti v nedovoljeno razmerje z gospodarskimi interesi. Ujel ju je tako rekoč in flagranti. Ni z umetelnostjo dialektičnega sklepanja pokazal na zunanja protislovja družbene ureditve, temveč je s svojo tožbo sprožil družbeni proces, ki je po nizu dogodkov (sodnih obravnav, medijskih odzivov nanje in ravnanj filmske industrije v njej) privedel do protislovja pravnega interesa na eni in gospodarskega interesa na drugi strani.«
Ciril Oberstar, iz spremne besede