Teoretska dejavnost je bila za ustvarjalce tretjega filma enakovredna filmski, v najbolj prelomnih trenutkih pa sta bila oba vidika neločljiva do te mere, da so zahteve družbenega boja nepovratno spremenile same pogoje filmskega dela in refleksije. Te prodorne vizije filma kot odprte oblike kolektivnega delovanja in preobrazbe gledalca iz potrošnika v dejavnega udeleženca s svojo nujnostjo nagovarjajo tudi današnji čas.