Ukrepi za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom so zadeli gledališče v samo bistvo njegove narave, saj so preprečili udejanjanje njegove specifike – istočasne prisotnosti nastopajočih in občinstva v skupnem prostoru. Kriza gledališča, katere vzroke Hayner polemično vidi zlasti v načinu, kako se gledališče odziva na dogajanje v družbi, se je samo še poglobila: z ontoloških vprašanj se je razširila na eksistencialna, če ne že kar na eksistenčna spraševanja. In če kriza zmeraj pomeni pretres ali celo zrušenje obstoječega, po drugi strani ponuja tudi priložnost za postavitev novih temeljev, pred tem pa je treba opraviti temeljit razmislek o temeljnem vprašanju: zakaj (sploh) gledališče.