Damjan Gale je bil fotograf nemirnega ustvarjalnega duha; težil je k absolutni tehnični dovršenosti fotografij, ki jih je v svoji temnici sam razvijal. Njegov pristop k fotografiji je bil nadvse sistematičen; večji del celotnega opusa je nastajal vzporedno v črno-beli in barvni tehniki, četudi je mnogo trdneje verjel v izpovedno moč črno-bele fotografije. Zavedal se je, da so v procesu fotografskega ustvarjanja poleg dialoga, konstruktivne razprave z arhitekti in vpetosti v trenutno dogajanje ter povezovalne vloge znotraj področja arhitekture nepogrešljivi dejavniki tudi nenehno izpopolnjevanje v fotografskih tehnikah, iskanje najprimernejšega razpoloženjskega, atmosferskega trenutka, ki bo zmogel na fotografijo zarisati natančno zamišljeni koncept, pa številne študije na terenu, domiselni logistični podvigi, ki so mu omogočili pravi kot pogleda, ter izboljšave, eksperimenti, ki so zaposlovali njegove noči v temnici. V svoj poklic, na področju katerega prej in kasneje nimamo njemu primerljivo enkratne osebnosti, je vložil velik del svoje življenjske moči.
Retrospektivno gledano so danes najdragocenejši del Galetovega ohranjenega opusa originalne, vintage fotografije, ki jih je v času priprave razstav in objav razvijal sam. Te so jedro pričujoče razstave; ostale fotografije so izdelane v digitalni tehniki, a z osnovo v originalnih negativih, ki jih danes hrani Arhiv Damjana Galeta (v družinski lasti). Ob razstavi je izšla prva pregledna monografija o Galetovem delu, ki prinaša več kot 180 črno-belih in barvnih fotografij.