Poslušal sem ga in sestavil rokopis z naslovom Pot v Memphis, glasba Johnnyja Casha, ki je bil potem obsojen na daljiši počitek. Vmes sem se posvetil Cohenu, Waitsu in Dylanu, Cash pa je čakal. Medtem sem nekaj malega iz gradiva o njegovi glasbi objavil tudi v reviji Muska, ki jo je takrat izdajala Zveza glasbene mladine Slovenije (pozneje sem o Cashu pisal tudi v njeni naslednici, reviji Glasna).