Dvojnik (…) je za avtorico figura ponavljanja (…) kakor se pojavlja v evropski dramatiki, zlasti v treh variantah antičnega mita o Amfitrionu, in sicer pri Plavtu, Molièru in Kleistu. (…)
Avtoričin filozofski pristop združuje (teoretsko) psihoanalizo, dramsko-zgodovinski pogled in teatrološke osvetlitve, pri tem pa v dosedanje obravnave dvojnika (…) prispeva sveža in izvirna teoretska spoznanja ter – tudi teatrološki stroki – ponuja ustrezen aparat za obravnavo sorodnih, tako klasičnih kot sodobnih dramskih del.
dr. Blaž Lukan