Kot v spremni besedi h knjigi Mikra theatrika 2 zapiše gledališki režiser Ivica Buljan, je navzočnost Svetlane Slapšak na današnjem južnoslovanskem kulturnem prizorišču dragocena in brez primere. Knjige ji objavljajo v vseh državah nekdanje Jugoslavije; je vzor izbranim umetnikom, novinarjem, političnim aktivistom in širšemu bralnemu občinstvu, ki ga zanimajo vezi med kulturo in demokracijo.
Mali spisi o gledališču, zbrani v tej knjigi, so razdeljeni v tri poglavja, ki obravnavajo teme iz antike in sodobnih performativnih praks ter analizirajo izbrane predloge, koncepte in uprizoritve s slovenskih in tujih gledaliških odrov. Knjiga je urejena tako, da se vsa tri poglavja na izviren način zaključujejo z avtoričinimi dramskimi besedili.
Avtorica se v knjigi osredotoči na povezave med gledališčem in drugimi umetniškimi mediji, vseskozi pa se posveča tudi njegovi vpetosti v širšo družbo. Sprašuje se o skupnih točkah med gledališčem in demokracijo, tako antično kot sodobno, o trenutkih, ko gledališče gledalca prestavi v politiko ter ga spodbuja k družbenemu opredeljevanju in dejanju.
»Knjiga v veliki meri priča o mojem doživljanju postdramskega,« zapiše Svetlana Slapšak v uvodu v knjigo ki je nastala kot nadaljevanje njenega predhodnega dela Mikra theatrika (Knjižnica MGL, 2011), »o mojem trajnem prepričanju, da antična drama jasno govori sodobnemu človeku o sodobnem človeku, in o moji vse bolj očitni usmeritvi v gledališče, ki se oglaša v socialno-politični realnosti sveta z neskritim namenom, da ga spreminja.«
Svetlana Slapšak je publicistka, kritičarka, antropologinja in doktorica antičnih študij.
Po končani klasični gimnaziji v Beogradu se je vpisala na Oddelek za klasične študije Filozofske fakultete v Beogradu. Magistrirala je leta 1975 iz zgodovinske semantike grškega jezika, doktorirala pa na Filozofski fakulteti v Beogradu leta 1984 z disertacijo Grške prevedenke v Slovarju Vuka Karadžića. Od leta 1974 je živela med Beogradom in Ljubljano. V Ljubljani se je ustalila leta 1991.
Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, bila profesorica za antropologijo antičnega sveta, študije spola in balkanologijo (2003-12) na ISH (Institutum Studiorum Humanitatis), dekanka ISH (2003-13). Glavna urednica časopisa ProFemina u Beogradu od 1994. Direktorica Srpskega kulturnega centra Danilo Kiš v Ljubljani (od 2009), umetniška direktorica (od 2012), direktorica Inštituta za balkanske in sredozemske študije in kulturo v Ljubljani (od 2009).