Prvi del knjige se nanaša na naše razumevanje antične drame v njenem družbenem okolju, ki je za današnjega raziskovalca v številnih delih izgubljeno. Poleg spekulacij, vedno novih materialnih kazalcev in novih interpretacij antičnih tekstov, ki se nanašajo na antično gledališče, so pomembna podlaga za razumevanje gledališča tudi z njim povezani miti.
V drugem delu avtorica evocira svoje »ljubezensko razmerje« s slovenskim gledališčem, ki ga spremlja, komentira in problematizira že dolga leta. Njen pogled je tematsko in zgodovinsko arbitraren, gledališko pa usodno »zainteresiran«, usmerjen k vlogi gledališča tukaj in zdaj.