Slovensko amatersko gledališče, SAG – TRST

Tako je začelo delovati
SAG in v 6 sezonah pripravilo 10 premiernih uprizoritev domačih in tujih avtorjev.
Sprva je delovanje amaterskih gledališčnikov želo velika priznanja in navdušenje
med gledali, pa tudi med profesionalnimi gledališčniki V SSG. Vendar je bila želja
sagovcev, da bi s svojimi predstavami postavilo kritično ogledalo slovenskim
razmera na tržaške.
In tako je prišlo do priprave kabarete Pappenstory (Štorija o
papanju), v katerem so si mladi gledališčniki privoščili slovenske politične in
kulturne veljake nna Tržaškem. Posledica tega dovolj pogumnega poskusa so bile
nepričakovane.

Vodstvo političnih strank je prepovedalo izvajanje načrtovanega
kabareta. S tem pa je bilo tako rekoč tudi konec SAG-a. Morala zgodbe je jasna.
Tako kot povsod, je tudi na Tržaškem nekonvencionalni gledališki pristop k
aktualnim družbeno-političnim razmeram sprožil refleks vladajoče (strankarske)
elite. Dr. Kravosova, ki je brez dvoma osrednja osebnost raziskovanja
slovenskega gledališča (in dramatike) na Tržaškem po drugi svetovni vojni, je tudi
s to svojo razpravo poskrbela, prvič, da ni šla zgodovina amaterskega
(eksperimentalnega) gledališča na Tržaškem popolnoma v pozabo, in drugič, z
objavo vseh relevantnih dokumentov (ki so se k sreči ohranili) je podala zelo
nazorno sliko družbenih in kulturnih razmer v prvi polovici 70.ih let na Tržaškem.

Objava celotnega besedila kabareta Pappenstory pa nam omogoča globlji uvid v
kritičnost mladih gledališčnikov – in treba je priznati – da je bilo njihovo delo, pa
četudi se danes zdi nekoliko naivno – zelo angažirano.