Urjenja v nestrinjanju

Slovenska gledališka umetnost se v zadnjih letih vse bolj pluralizira s pristopi, ki niso več vezani zgolj na režiserja ali režiserko kot ultimativnega avtorja uprizoritve. Snovalne prakse, avtorski projekti in dokumentarni pristopi so prodrli tudi na največje odre v Sloveniji in se postavili ob bok dramskemu gledališču.

Gledališka umetnost je tesno povezana s hitro spreminjajočim se svetom in družbo, zato neprestano išče nove načine vstopanja v dialog z občinstvom. Presega konvencije, ustvarja nove produkcijske modele in postaja izrazito multidisciplinarna. V tem vrtincu se oblikujejo tudi umetnice in umetniki, s katerimi sta spregovorila dramaturga Tery Žeželj in Jaka Smerkolj Simoneti.

Kako danes misliti režijo? Kako opredeliti njeno področje delovanja na presečišču različnih polj? Kako razumeti vlogo osebe, ki prevzame to zdaj že porozno funkcijo?

Urjenja v nestrinjanju so zbirka intervjujev, dokument ustvarjalne prakse, poskus ubeseditve mnogotere narave sodobne slovenske gledališke režije.

Zanjo so o svojem delu spregovorili režiserke in režiserji Živa Bizovičar, Marko Čeh, Tjaša Črnigoj, Žiga Divjak, Tin Grabnar, Varja Hrvatin, Maruša Kink, Jan Krmelj, Lea Kukovičič, Mojca Madon, Luka Marcen, Maša Pelko, kolektiv Počemučka, Nina Rajić Kranjac, Nina Ramšak Marković, Bor Ravbar, Dorian Šilec Petek, Neja Tomšič, Juš Zidar in Aljoša Živadinov Zupančič.

Njihove portrete je ustvaril fotograf Peter Giodani, spremno besedo h knjigi je napisala dramaturginja in teoretičarka gledališča Zala Dobovšek, uredila pa jo je dramaturginja in urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc.