Ivana Kobilca (1861-1926): “Slikarija je vendar nekaj lepega …”

Ivana Kobilca se je slikarsko oblikovala v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja, ko je postal realizem v Evropi sprejemljiv za rastoči srednji sloj, ki je prek politike in ideologije obvladoval celotno umetnostno dogajanje. Večino odraslega življenja je preživela v tujih velemestih: po Dunaju je študirala v Münchnu in živela še v Parizu, v Sarajevu in v Berlinu, od koder se je v Ljubljano vrnila šele ob začetku prve svetovne vojne. Ključna študijska leta je preživela v bavarski prestolnici, kjer se je od temnega ateljejskega realizma obrnila k svetlejšim francoskim zgledom. V burnem pariškem in skoraj idiličnem sarajevskem času se je posvečala tudi slikanju na prostem, v Berlinu in v Ljubljani pa predvsem cvetličnim tihožitjem.

Besedila v monografiji so podprta s čudovitimi celostranskimi reprodukcijami vseh del, ki so bila v letih 2018–2019 na ogled na razstavi v Narodni galeriji. Del monografije predstavlja tudi z reprodukcijami podprt dokumentarni katalog, ki vsebuje 370 evidentiranih del, 6 skicirk in mnoge pripravljalne fotografije. Skoraj 40 let je minilo od zadnje predstavitve slikarkinih del, tokratna pa je ob vsej strokovnosti in predanosti sodelujočih piscev razprav, vsekakor izjemna!

Vabljeni tudi k branju članka v Delu.