Skicirni zvezki izvirajo iz treh umetničinih obdobij, prva dva iz časa študija v Münchnu in izletov po Gorenjski, ko je umetnica sodelovala tudi s Ferdom Veselom (1861–1946) in se pripravljala na začetek javnega razstavljanja v tujini in na razstavo v domači Ljubljani leta 1889. Trije zvezki so iz sarajevskega obdobja, ko se je Kobilca posvetila obrazom in podobam bosanskih narodov in pripravam na monumentalno sliko Slovenija se klanja Ljubljani za ljubljansko mestno hišo, predstavljeno leta 1903; in zadnji, najmanj obsežen zvezek je iz Berlina, njene zaključne mednarodne postaje, iz časa okoli leta 1911.
Skicirke Ivane Kobilca (1861–1926) je Narodni galeriji podarila gospa Tatjana Pintar in še nikoli niso bile predstavljene v javnosti.

