Z današnje (retro)perspektive se osemdeseta leta 20. stoletja na področju vizualnih umetnosti kažejo kot že zdavnaj končano problemsko obdobje, s katerim naj se ukvarja znanstveno zasnovana disciplina zgodovine umetnosti. Vendar takšna obveznost še vedno ne preprečuje, da se poskušajo predstaviti še tako parcialni in fragmentarni podatki ter osebna pričevanja, osvobojena pretenzij dokončnih zgodovinskih spoznanj in ocen, o številnih umetniških dogodkih tega več kot viharnega desetletja v vseh centrih tedanjega »jugoslovanskega kulturnega prostora«, česar namen je spominjanje na to dogajanje.
Za osemdeseta v kulturi in umetnosti šteje ujemanje s pojmoma postmoderne in postmodernizma v skladu z vsemi konotacijami, ki jih ta pojma pomenita v ustrezni teoriji, kritiki in zgodovini umetnosti. Popolnoma jasno je, da gre v vsakem od centrov sodobnega sveta za zelo veliko spremembo celotnega družbenega, političnega, kulturnega in umetniškega ozračja. Enako, načelno povedano, velja tudi za vse konce bivše jugoslovanske državne skupnosti; prav tako velja tudi za vse današnje umetniške scene, nastale z razpadom nekdnjega jugoslovanskega kulturnega prostora. Na vsaki od njih so se v osemdesetih letih na za ta čas značilne načine kazali specifični modeli umetnosti in kulture tega danes zaključenega zgodovinskega obdobja, ki ga publikacija poskuša čim bolj natančno in objektivno analizirati, interpretirati in ovrednotiti.
Publikacija je urejena v treh sklopih esejev, ki sledijo naslovni delitvi na "dogodke, razstave in diskurze", temu sledi tudi dokumentarni blok.