Pri tem zasleduje preobrate v načinih, na katere je film v svoji kratki, a razgibani zgodovini določal filmske in gledalske subjekte, vzburjal čute in domišljijo, poglabljal pogled, posredoval med družbenimi realnostmi ter preizkušal lastna določila. Casettijeva elegantna sinteza osvetli pogoje filmskega videnja-pogleda modernosti, ki združuje pogleda stroja in človeka, in pogleda, v katerem je svet videti razbit na fragmente, a kljub temu vztrajno zavezan ideji totalitete.