Za najpomembnejši prispevek velja temeljit in luciden kronološki pristop, ki je vključeval tudi razvoj sloga.
Avtor v delu obravnava tudi umetnost egiptovske civilizacije in Etruščanov ter sumarično še umetnostno ustvarjanje Perzijcev in Feničanov. Prav v tem delu se je prvič pojavila definicija umetnostnega ustvarjanja civilizacij kot živ organizem, ki raste, zori in propade.
Vključene so tudi številne pripovedi o nastajanju in ustvarjanju umetnosti in umetnin.
O avtorju:
Johann Joachim Winckelmann (1717–1768) je nemški umetnostni zgodovinar. Študiral je teologijo in medicino ter se navduševal nad antiko. Z antičnimi avtorji se je seznanjal kot tajnik znamenite Bünauove knjižnice blizu Dresdna. Renta poljskega kralja in saškega elektorja Avgusta III. mu je omogočila bivanje v Rimu in raziskovanje antične umetnosti in situ. Izsledke svojih raziskovanj je predstavil v številnih delih, med katerimi Zgodovina umetnosti starega veka pomeni prelomnico v razvoju moderne arheologije in umetnostne zgodovine.