Pričakovano se je kmalu pokazalo, da že na tej ravni za nekatere skupine prebivalstva pride do velikih težav. Kaj naj s takimi ukrepi brezdomci, ki nimajo omogočene pitne vode, živijo v začasnih in zasilnih bivališčih ali celo na ulici; kako zagotoviti varno razdaljo v domovih za starejše osebe, kjer se je s tako imenovano koronakrizo pokazala dolgoletna kadrovska, finančna in infrastrukturna pomanjkljivost tega področja; kako reševati problematiko žrtev nasilja v družini, ki so zaprte doma s svojimi povzročitelji; kako naj ukrepajo delavci migranti v kolektivnih »samskih domovih« (če so v novonastali krizi sploh še obdržali zaposlitev); kako naj si pogosto umivajo roke begunke, begunci in otroci v kolektivnih centrih, kjer je le malo prostorov za higieno in le malo vode. Seznam pa se nadaljuje in poraja veliko vprašanj.
Prispevki Anje Zafošnik, Špele Perner, Erine Borovič, Špele Vovk, Klare Andlovic, Sare Ugrin, Janje Pečan in Adriane Aralica v predzadnjem sklopu zbornika so nastali v sodelovanju s Platformo SLOGA v okviru projekta #MigratED (Digitalna orodja za okrepljene teme migracij in človekovih pravic v izobraževanju). Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Zaključujemo s prispevkoma Simone Zavratnik in Katje Lihrenvalner v angleškem jeziku, ki sta bila predhodno objavljena na blogu znanstvene revije Studies in Ethnicity and Nationalism in v Resonant Voices Initiative v EU.