Stoletno življenje Bohinjske proge je torej podobno življenju človeka. Veselju ob prvi novici, do nameravajo tudi po ozkih dolinah T oIminske zgraditi železniško progo, so sledilo številno pričakovanja in napovedi. Rojenice in sojenice so rojevajočemu se otroku prerokovo le predvsem vse dobro, kljub temu po je bilo tu in tom vendarle slišati tudi marsikatero manj prijetno napoved njegove usode. Številne, tako dobre kot slabe prerokbe, so se uresničile že v času gradnje proge. Kraje so preplavili številni delavci in povsem spremenili dotedanje življenie. »Tiha somoto grape ie bila ranjeno, v rano je bil vtisnjen pečat večnega nemira … «.
Otvoritev proge je bilo velik dogodek, o katerem se je veliko pisalo in govorilo. Njeni graditelji, botri in drugi pomembni ljudje so pač morali ob novorojencu razporediti razmerja moči in oblasti ter mu s tem določiti njegovo nadaljnjo pot Navdušenje nod novo železniško progo, ki je povezalo Primorsko z Gorenjsko, je v prvih letih njenega življenja presegalo vso pričakovanja. Potnikov se je trlo, obrtniki, izletniki in turisti so napolnili prej odmaknjene doline, rasle so nove hiše, trgovine in gostilne, prej težko dostopen zaslužek ni bil več tako velik problem. Vsega lepega po je bilo kmalu konec. Progo, ki se je imelo za svoj obstoj zahvaliti gospodarskim, v veliki meri po predvsem vojaškim krogom Avstro-ogrskega cesarstvo, je moralo sprejeti odgovornost, ki ji je bilo položeno v zibko in zaradi katere je bilo speljana prav skozi dolino Bače in ne po kateri izmed drugih predvidenih tras. Uspešno je prestola preizkušnjo, vendar je bilo ceno visoko. Utrpelo je številne poškodbe, zaradi katerih si še dolgo časo ni opomoglo. Še huje po je bilo, do je bilo z določitvijo novih državnih mej za dolgih 27 let pretrgana no dvo dela in je tako zgubila večino svojega prvotnega gospodarskega in prometnega pomena.