V dolgoletnem delu z ljudmi, ki so zaradi različnih težav iskali pomoč v moji svetovalnici, sem spoznal, da je alkoholizem zgolj simptom, in da gre pri tem običajno za globjo stisko stisko človeka, ki ima navadno nevrotično ozadje.
Tudi v praksi se je izkazalo, da ni nobene potrebe, da bi alkoholike in njihove svojce urejali v posebnih skupinah. Še več, v radikalni psihoterapiji, kot je npr. socialno – andragoška metoda dr. Ruglja, predstavljajo alkoholiki in njihovi bližnji zgolj del skupine oziroma skupnosti, v katero se vključujejo posamezniki zaradi različnih težav, ki jim sami ne zmorejo rešiti in preseči.”