Za vse, ki ste že zakorakali v svoja čudovito kaotična srednja leta – ali pa vas to šele čaka. Ker življenje se res ne konča po štiridesetem. Lahko pa postane precej bolj resnično.

Kaj se zgodi, ko prestopiš prag štiridesetih in ugotoviš, da te čaka čisto nova faza življenja – polna hormonov, izzivov, vprašanj in (pre)globokih gub? In kaj, ko poleg tega izgubiš dom v poplavah, ljubezen razpade, zdravje popusti, in ti preostane le še – iskrenost?

Maja Grošelj – mama, delovna terapevtka, ženska z velikim srcem in še več izkušnjami – brez olepševanja pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. O tem, kako je (spet) začela znova, o čem razmišlja ženska, ki se znajde na dnu, in kako je mogoče kljub vsemu stopiti pokončno naprej – z iskrico v očeh in humorjem v žepu.

Odlomek:

Človek bi mislil, da bo pri štiridesetih že imel vse. Hišo, par­tnerja, otroke, dva psa (nimam pojma, zakaj dva psa – očitno moja domišljija), cel kup denarja, en kup časa za potovanja … No, pri meni ni ravno tako. Štirideseta so se mi od nekdaj zdela pomembna prelomnica v življenju. Nisi več mlad, nisi pa še star. To so leta, ki so lahko še posebej lepa, otroci odraščajo, veliko smo v življenju že dosegli, imamo več prostega časa za stvari in hobije, ki nas veselijo, lahko si privoščimo potovanja … Jasno pa je, da boljša, kot je podlaga iz mladosti, z manj težavami in bolj kakovostno življenje lahko pričakujemo. Po 40. letu tako ženske kot moški začnemo doživljati opazne spremembe v svojem po­čutju in zdravju. Ne gre pa samo za negativne spremembe. Kot sem že zapisala, ljudje v srednjih letih imamo ponavadi urejeno življenje. Prioritete v življenju so nam postale bolj jasne in vemo, da se imamo pravico potruditi za to, da dosegamo svoje cilje. Vem, kaj zmorem, in to tudi zagovarjam, hkrati pa nimam težav s priznanjem, če česa ne znam oziroma ne zmorem. Zavedam se, da imam pravico do svojega osebnega življenja, do časa zase. Pred­vsem pa verjamem v to, da se lahko kažem navzven v pravi luči in sledim svojim sanjam.

O avtorici:

Maja Grošelj je doma v lepi vasici Cerklje na Gorenjskem. Že kot šolarka je rada veliko brala in pisala. Pisanje spisov v šoli ji nikdar ni predstavljalo težav. Po končani srednji šoli, se je vpisala na Visoko šolo za zdravstvo, smer delovna terapija. V zadnjem letu študija je zanosila in rodila čudovito deklico, toda zelo kmalu sta ostali sami, saj se je partner odločil, da svojo življenjsko pot nadaljuje nekje drugje.

Po končanem študiju, se je zaposlila na osnovni šoli za otroke s posebnimi potrebami. Rada je obdana z ljudmi. Zanimajo jo alternativne metode. Je zelo ustvarjalna oseba, vedno pozitivno naravnana. Rada se smeje. Pomirja jo bližina vode, zato se velikokrat odpravi na izlet do jezer, rek, morja.

Od nekdaj je imela veliko željo po tem, da bi napisala knjigo. Leto 2024 je bilo zanjo prelomno… Več pa izveste v njeni prvi knjigi Po 40-em se življenje še ne konča…se pa zakomplicira. Vsaj njej se je. Vendar je usodo vzela v svoje roke.