Janez Pirc, Ladov vnuk, je v tem literariziranem zapisu rekonstruiral popotovanje mladeničev, ki sta se poleti leta 1937 (zadnje poletje pred anšlusom) odpravila na dvotedensko kolesarjenje po delu takratne Dravske banovine, po Avstriji in kotičku Nemčije. Zgodba oriše osebne okoliščine njunega izleta ter predstavi kraje ob poti, kakršni so bili v tistem času, primerja pa jih tudi z današnjim stanjem.
Na svojem popotovanju sta biciklista obiskala deželne prestolnice, kot so Celovec, Gradec in Salzburg, se spoznavala z velemestnim življenjem Dunaja, ceste pa so ju popeljale skozi številne vsaj na videz idilične alpske vasi in kraje vzdolž Donave.
Primarni cilj mladeničev je bil avanturizem oziroma premagovanje izzivov, saj sta želela prekolesariti takrat ravno zgrajeno visokogorsko cesto pod Großglocknerjem – ki je bila eden večjih turističnih magnetov in tehničnih mojstrovin tistega časa. Pot na dobrih 2500 metrov visok alpski prelaz velja kljub sodobni biciklistični tehnologiji še danes za eno težjih cestnih gorskih tur v Evropi. Njuna pot in osebna perspektiva sta sočasno postavljeni v širši družbenopolitični prostor negotovega in razburljivega zgodovinskega obdobja.
Besedilu sta priloženi barvni prilogi s številnimi izvirnimi fotografijami in izbranim gradivom oziroma dokumenti s poti (razglednice, zemljevidi, turistične brošure, citirani deli člankov takratnih časopisov). Delo je posvečeno avtorjevemu dedu, dr. Ladu Pircu (1920–2013).
O avtorju:
Slovenski geograf in politolog Janez Pirc (1978) je zaposlen kot raziskovalec na področju manjšin in migracij na Inštitutu za narodnostna vprašanja ter na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Sam in v soavtorstvu je napisal več znanstvenih prispevkov o mednarodnih migracijah, družbenopolitičnih procesih v Afriki, integraciji priseljencev v Sloveniji, o Romih v Sloveniji ter znanstveno monografijo Od skritosti do točke na zemljevidu: socialno-prostorski razvoj izbranih romskih naselij v Sloveniji (2013). Več let je tudi deloval kot glasbeni recenzent, zlasti na področju afriških godb za Radio Študent in glasbeno revijo Muska.

