Prostor je eden izmed ključnih gradnikov likovnega dela, elementi, ki predstavljajo polnosti ali praznine, pa so v njem enakovredni. Zato so odnose med polnim in praznim, ospredjem in ozadjem, med glavnim motivom in okoljem, ki ga obdaja, med pozitivnim in negativnim prostorom ali med polno materijo in praznino likovni umetniki skozi zgodovino raziskovali in interpretirali na različne načine.

Priročnik je namenjen (samo)izobraževanju likovnikov, ki jih zanima poglabljanje v tematiko 9. državne tematske razstave, vendar je uporabno študijsko gradivo tudi za pedagoge, mentorje, dijake in študente umetnostnih smeri ter posameznike, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo z likovno ustvarjalnostjo, pri tem pa se zavedajo, da je (teoretsko) razumevanje osnovnih likovnih prvin temeljnega pomena tako za likovno gledanje in študijsko proučevanje likovnih del kot za razvijanje kakovostnih avtorskih likovnih praks.

Priročnik je razdeljen na dve med seboj neodvisni, a povezani in dopolnjujoči se funkcionalni enoti. Prispevek Roberta Lozarja v prvem delu poda ključna pojasnila o pomenu prostora in oblike, odnosov med njima in njunih vplivov na našo realno in likovno zaznavo. Razlage so lepo ilustrirane z reprodukcijami likovnih del pa tudi s pomenljivimi citati velikih mojstrov in likovnih teoretikov. Drugi del priročnika je namenjen analitičnim študijam del iz različnih obdobij umetnostne zgodovine. Janez Zalaznik s pomočjo izbranih primerov slikovito opiše in nazorno prikaže, kakšen likovni in vsebinski izpovedni potencial lahko imajo navidezno »prazni« prostori v likovnih delih.