“Medtem ko v prvem delu prevladujejo zlasti prekmurski motivi ter »kot iz škatlice vzeti« neokrnjeni spomini na mladost v rodni Soboti v času Titove Jugoslavije, pa nova knjiga popelje bralca čez njena potovanja in spoznanja, da v resnici svet ni tako preprost in brez napak, kot ga je dojemala v svoji mladosti.” – Hana Gaber v spremni besedi
Tokratna zbirka esejev je besedilo zrele ženske, ki so jo čas, služba in izkušnje spremenili. Ideali so postali (drugačna) resničnost, mladostno naivnost pa je nadomestilo zrelo spoznanje o svetu, ki ni vedno prijazen in lep. Pa vendar nanj gleda z zadovoljstvom in naklonjenostjo. Ta nova podoba sveta pa ni samo izraz spoznavanja novih dežel in ljudi, ampak tudi notranjih sprememb v procesu odraščanja. Nov, drugačen svet je tako na eni strani geografski in kulturni svet onkraj Prekmurja in Jugoslavije, hkrati pa tudi notranji svet avtorice.
Ta skozi zanimive anekdote bralca popelje po različnih delih sveta, ki so jo zaznamovali, beremo lahko o pripetljajih, ki so se ji zgodili v Kuvajtu, Jeruzalemu, New Yorku, Parizu, Madridu, Moskvi, na Dunaju, v Amsterdamu, Berlinu, Londonu, Trstu, Kasslu, Benetkah, pa tudi bližje – v Škofji Loki, Radovljici in Ljubljani, ki je po Murski Soboti in Prekmurju njen drugi dom.
Mnenje o knjigi:
»Besedilo sem prebral z velikim zanimanje in ob marsikaterih straneh s priznanjem. Navdušujejo: živahnost, smisel za humorno stran življenja, svetovljanstvo, eruditstvo in še marsikaj. Zelo zanimiv memoarski esej, tako živahnega in samozavestnega kozmopolitizma pri nas zelo manjka.« – Matjaž Kmecl
Iz knjige:
“V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem zaradi Branetove službe na Bližnjem vzhodu preživljala dva porodniška dopusta, kar je skupaj naneslo eno leto. Prvo soočenje z arabskim svetom je v meni spremenilo predstavo o tem, kje je center sveta. Vse do takrat se mi je namreč zdelo, da je Evropa izhodišče vsega in da od nje in iz nje vodijo poti po svetu. V Kuvajtu pa so ljudje razmišljali drugače. Tam je središče sveta Arabija, poti pa vodijo zlasti na vzhod proti Indiji, v novejšem, povojnem času pa tudi do Amerike in njenih bogatih investitorjev. O Evropi niti ne razmišljajo, o Sloveniji pa le, če jim omeniš dr. Mileta Kersniča, dr. Andreja Aleša, dr. Janeza Bajca ali dr. Davida Neubauerja, ki so v Kuvajtu pojem najboljše medicine na svetu: prvi kot ortoped, drugi kot travmatalog, tretji kot plastični kirurg in tretji kot nevrolog za otroke. Po dveh Kuvajtih sem ugotovila, da je središče sveta tam, kjer sem jaz.”
O avtorici:
Mateja Gaber je lektorica za nemški jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 2018 predsednica Akademskega zbora Filozofske fakultete. Rodila se je leta 1965 v Murski Soboti, od svojega 18. leta dalje pa živi v Ljubljani, kjer si je ustvarila družino. Predava nemščino na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ter na Oddelku za umetnostno zgodovino. Doktorirala je iz srednjeveške nemške književnosti z delom Podoba Walterja von der Vogelweideja v biografskih romanih od 19. do 21. stoletja; srednjeveška književnost je tudi sicer predmet njenega raziskovalnega dela. Leta 2023 je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla njena knjiga Minezang, kjer je iz srednjevisoke nemščine prevedla najpomembnejšo liriko nemškega visokega srednjega veka ter jo opremila s spremno študijo.
Iz medijev:
