Iz spremne besede Jane Hartman Krajnc: 

In kaj je pravljica? Osnovna značilnost je, da je to izmišljena zgodba o čudežnih dogodkih in predmetih, v katerih zmaga dobro nad slabim, zato je konec vedno srečen. Umetne pravljice, katerih avtorji so znani, so se razvile iz ljudskih, ki so ena najstarejših literarnih zvrsti in imajo svoje zakonitosti. /…/

Avtorice so s svojimi prispevki razporejene po sklopih, in to po abecednem redu njihovih imen. Vsaka se predstavi s štirimi zgodbami. Zanimiva je tudi napoved vsake avtorice, saj je poleg njenega imena izpisana ideja ene izmed njenih zgodb, ki največ pove. Prav ti citati pokažejo, da so te pravljice tudi vzgojne in poučne.

Vse avtorice so pokazale veliko domišljije in se s svojimi zgodbami poskušale približati otroku – bralcu. Enim je to bolj uspelo, drugim manj. Njihov trud pa je poplačan s pričujočo knjigo fantastičnih zgodb, ki jih poimenujejo Kjer je vse mogoče.