Iz knjige:

Avditorni izklop ima še eno posledico: izklop od frontalnih zvokov omogoči percepcijo težje zaznavnih, konstantnih, samoumevnih zvokov, tistih, ki jih ne preizprašujem, a so vedno tu. Lovljenje ravnovesja med obema ekstremoma – iluzijo o prisotnosti in iluzijo o neprisotnosti – razširi percepcijski horizont; ne da bi šlo za eskapizem, omogoča kreiranje (drugačnega) prostora in dopušča sobivanje radikalno različnih realnosti. To je tudi utopija o ljubezenskem diskurzu, ki želi ubežati postajanju Medeja.

Recenzija Bukla: 

Nina Dragičević (1984) je glasbenica, od leta 2013 producira tudi avtorsko glasbo. Leta 2014 je izšel njen prozni prvenec, roman Kdo ima druge skrbi. V njenem zadnjem knjižnem delu, Slavne neznane, ki je esejistično-filozofske narave, se loteva tematike zvoka in žensk – zvočnih umetnic v konstrukciji družbe, kakor podnaslovi knjigo. »Ko je zvok neviden, ne obstaja. Mimobežen je in, če se ne materializira, pahnjen v pozabo. Natanko to velja tudi za nasilje. Vsaka represija je strah. Strah pred pajki, pred zvokom, žensko, lezbijko. Dve izmed naštetih je ustvarila družba,« zapiše avtorica. Avtoričin aktivizem ter kulturno-umetniški angažma sta tudi glavni komponenti pričujoče knjige. Na koncu je dodan seznam žensk umetnic, ki so predmet njenega pisanja.

Sabina Burkeljca; Bukla 129-130

Iz medijev:

• Gabriela Babnik, Slavne neznane: Razvijanje tapiserije neslišanih umetnic (Delo, 11. april 2017)