Knjiga ni le umetno dihanje, ki lahko za nekaj časa podaljša življenje in ne kamnita klada, ki vklesane črke ohrani v nedogled. Knjiga je snopič papirja, zvezek potiskanih listov v knjižni polici, kjer mirno čaka, da jo kdo vzame v roke, obriše prah z nje in jo morda odpre. Od tu naprej se začne drama.

Seveda upam, včasih tudi malo verjamem, da vsa ta besedovanja, ki so jih v teh letih časopisi natisnili, niso le lajanje v luno. Saj ne, da bi bila brez odmevov, vendar tudi te veter kmalu odpihne, ko jih neusmiljeni čas izgubi v pozabi.

(Jure Apih)