Godi se v Španiji okoli leta 1600. Znamenitega slikarja El Greca, ki živi v Toledu, pokliče generalni inkvizitor Katoliške cerkve k sebi v Seviljo, da bi ga portretiral. Medtem ko El Greco dela na ovekovečenju cerkvenega mogočneža, čemerni kardinal nevarno zboli. Smrti ga reši El Grecov prijatelj, zdravnik Cazalla, čeprav je inkvizitor v preteklosti prav Cazallovega brata obsodil na grmado. Kljub nasprotnemu pričakovanju inkvizitor po ozdravitvi v ničemer ne spremeni svoje srdite odločenosti, da izkorenini krivoverstvo …
Prijatelja na misiji imata težko delo: Cazalli se ponudi skušnjava, da bi maščeval brata in prepustil kardinala smrti; toda zdravniški etos mu tega ne dovoljuje. Tudi El Greco bi lahko naslikal kardinala takega, kot bi si ta sam želel biti ohranjen večnosti; toda na platno noče prenesti zunanjega videza, temveč naslika veljaka po njegovem notranjem bistvu, tako »kot mu veleva Bog«.
Andres v tem kratkem besedilu raziskuje odnose med umetnostjo in oblastjo, napetosti med navdihom in prisilo. Razkriva navidezno krhkost, šibkost, ranljivost duha, saj si ga brutalna sila z lahkoto in praviloma brez pomišljanja podreja; in hkrati njegovo neizmerno veličino, saj se opira na mogočne kreposti, iz katerih se pomlajen lahko vedno znova poraja, vsakokrat moralno čist in trden. Zgodba (nastala je leta 1936) je tudi aktualna odslikava nezmožnosti neodvisnega umetniškega ustvarjanja v razmerah totalitarne oblasti, ki dopušča umetnost le kot svojo dekoracijo, duši pa njeno avtonomno duhovno identiteto.
O avtorju:
Nemški pisatelj Stefan Andres (1906–1970) je v zgodnji mladosti stopal na pota teologije, po maturi, ki jo je opravil pri 23 letih, pa se je usmeril v študije germanistike, umetnostne zgodovine in filozofije, ki so ga popeljali na univerze v Kölnu, Jeni in Berlinu. Njegovi pisateljski začetki so časovno sovpadli z vzponom nacizma, kar je močno oviralo njegovo literarno uveljavljanje. Ker je bila njegova žena Judinja, sta se že spomladi 1933 umaknila v Italijo; po vmesni (le začasni) vrnitvi v Nemčijo sta štiri leta kasneje dokončno emigrirala na amalfijsko obalo.
V Nemčijo se je Andres vrnil leta 1950. Nekaj časa se je aktivno vključeval v družbeno-politično življenje, nasprotoval je ameriški militarizaciji Zahodne Nemčije, pogosto obsojal vsesplošno oboroževalno tekmo ter se zavzemal za zbliževanje med Vzhodom in Zahodom in za ponovno združitev po vojni razdeljene Nemčije. Toda nad razmerami v moderni Nemčiji je bil razočaran, država se je razvijala v nasprotju z velikimi povojnimi pričakovanji, zato se je leta 1961 dokončno odselil v Positano. Umrl je v Rimu in je pokopan na vatikanskem ›nemškem pokopališču‹.
Andresova bibliografija je obsežen seznam najrazličnejših del, ki pa so po avtorjevi smrti ostala znana večinoma nemškim bralcem. Pisal je romane, novele, drame, poezijo, družbeno- in estetskokritične eseje, potopise ter celo nekaj enoloških knjig. V nadnacionalnem merilu pa je najbolj znan prav po dveh krajših besedilih, ki sta doživeli tudi največ prevodov – novelah El Greco slika velikega inkvizitorja (1936) in Mi smo utopija (1942/43). V slovenščini imamo doslej že prevedena romana Nespametnica (1981) in Sinezijeva preskušnja (1984).
Barvit zgodovinski, psihološki in politični roman sodobne hrvaško-nemške pisateljice, ki na precizno izrisanem prizorišču Splita v letu 1936 in skozi kriminalni zaplet postopoma razgrinja bogato mrežo uvidov v zablode 20. stoletja.
Poletni meseci leta 1936. Svet se pripravlja na prve olimpijske igre s televizijskim prenosom, ki jih bo gostil Berlin. Z vsakdanjikom evropske družbe pa je vse bolj prepojena preteča nacistična in fašistična nevarnost, katere učinki sežejo tudi do Splita, kamor je umeščen roman Sanje in kulise – Splita, ki ga prečijo germanski, romanski, južnoslovanski in še mnogi drugi družbeni in kulturni vplivi ter je tudi vozlišče poti številnih beguncev, ki so skozenj iskali pot v svobodo.
Izhodišče romana je umor Darka Barića, mladega hrvaškega podjetnika, ki se je pričel vzpenjati po družbeni lestvici in je zaročen s hčerko najpomembnejše splitske italijanske družine Torchio, obenem pa je bil tudi kandidat za člana prostozidarske lože, ki je Splitčanom zaradi svoje skrivnostnosti povečini povzročala nelagodje. Umor se zgodi v noči s 6. na 7. julij, ko je družina Torchio priredila večerjo, na kateri so se zbrali tako rekoč vsi, ki so v mestu kaj pomenili.
Dogodek hitro postane idealna priložnost, da morilca vsak išče v družbeni skupini, ki ustreza njegovi (anti)agendi: jugoslovanskih komunistih, gestapu, italijanskih fašistih, prostozidarjih, Judih, ustaših, nemških komunistih, poslovni konkurenci. Tako se v romanu postopoma tke zapletena mreža povezav in razmerij: političnih, interesnih, stanovskih, nacionalnih in cehovskih, pa tudi čisto osebnih in intimnih, ljubezenskih, družinskih. Kot da bi opazovali ogromno ribiško mrežo po nočnem globinskem ribolovu, v katero so ujeti razni prebivalci morskih globin.
👉 Pred nami je barvito tkan zgodovinski, psihološki, politični roman o Splitu, poln ljubezenskih zgodb, družbene kritike, zanimivih likov in panoram. Bogat, humoren, piker roman uvidov o zablodah 20. stoletja, o žitju parvenijev in družin starega denarja, humanitarnih pomagalk beguncem, prostozidarjev, ribičev, ribičk, branjevk in turističnih delavcev, lastnikov hotelov, kapitanov ladij, revolucionark in revolucionarjev: roman, ki je zaljubljen v hrano, v filme in v ladje, barve, vonje. Ki slavi življenje in zre v brezno smrti.
👉 Počitniška kriminalka in še mnogo več.
O avtorici:
Alida Bremer (*1959, Split, roj. Matić) je študirala primerjalno književnost, romanistiko, slavistiko in germanistiko. Doktorirala je iz detektivskega romana ter nato dolga leta delala kot znanstvena sodelavka in predavateljica na univerzah v Münstru in Gießnu. Vodila je niz projektov promocije hrvaške in drugih književnosti jugovzhodne Evrope (Sklad Roberta Boscha, TRADUKI in leipziški knjižni sejem). Bila je prva vodja programa TRADUKI (2008–2014). Leta 2017 je bila za del rokopisa Sanje in kulisenominirana za nagrado Alfreda Döblina. V nemščino je prevedla kopico vrhunskih hrvaških, srbskih in bosanskih avtoric in avtorjev.
Leta 2013 je izšel njen roman Olivas Garten (Olivin vrt; hrvaški prevod Štefice Martić). Po motivih iz tega romana je nastala radijska igra. Odlomki so bili prevedeni v madžarščino, italijanščino, angleščino in albanščino ter objavljeni v revijah. Leta 2021 je izšel njen drugi roman, Träume und Kulissen (v hrvaškem prevodu Bojane Bajić je izšel pri založbi Fraktura), ki smo mu v slovenščini dali naslov Sanje in kulise. Septembra 2023 je izšel roman Tesla oder die Vollendung der Kreise (Tesla ali zaokrožitev krogov). Avgusta 2025 je izšel v hrvaškem prevodu Bojane Bajić z naslovom Tesla ili Zatvarjanje krugova.
Leposlovje Alide Bremer združuje literarno kvaliteto z intelektualno refleksijo: ne gre zgolj za pripoved, temveč za vprašanja identitete, pripadnosti, zgodovine, sprememb in kulturnih konfliktov. Po tretjem romanu je jasno, da se doslej v celoti uvršča v zvrst fiction faction, kar pogosto pomeni zgodbo, ki resnične dogodke ali dejanske osebe združuje z izmišljenimi elementi. Kot pisateljica je med drugim duhovna sopotnica ali naslednica avtorjev, kakršna sta Nedjeljko Fabrio z Jadransko trilogijo in istrski pisatelj Viktor Car Emin z delom Danuncijada.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
zgodovinski romani 20. stoletja
politična in družbena ozadja Evrope pred drugo svetovno vojno
kriminalni zapleti v literarnem kontekstu
romani o identiteti, pripadnosti in kulturnih konfliktih
🎦 Buča priporoča:
ZALOGA
Večina knjig na zalogi.
ZALOGA
Večina knjig na zalogi.
VARNO NAKUPOVANJE
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.
VARNO NAKUPOVANJE
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.
3 za 2
