Prvi del knjige obsega avtobiografsko-spominske prozne miniature, od »Hruma časa« in »Feodosije« do »Egiptovske znamke« in »Četrte proze«. V drugem razdelku so eseji o jeziku, kulturi in poeziji, ki jo avtor razume kot čisto eksistencialno danost. V gibkem, doživetem in iskrivem jeziku se kot dantolog v tretjem poglavju spopade z Božansko komedijo, a ne več iz tradicionalnih alegoričnih izhodišč, pač pa s primerjanjem te veličastne pesnitve z arhitekturo, glasbo, naravoslovjem in matematiko. Srednjeveška poezija, znanost 20. stoletja in pesniški modernizem se v »Pomenku o Danteju«, Mandelštamovi ars poetici, povežejo v edinstveno in tudi za današnji čas svežo interpretacijo.