Boleče ločevanje opisuje odkritosrčno in z veliko mero avtoironije, tako da bralca nemalokrat nasmeje in mu ne pušča druge možnosti, kot da jo vzljubi. Spominjanje in pripovedovanje se v romanu prepletata. Spomini niso nikoli urejeni v zaokroženo celoto, zato je tudi zgodba časovno razbita in fragmentarna, pogosto asociativna.