Protagonist romana Đuro Andrijašević ima vse možnosti, da bi uspel v življenju, vendar njegovo življenje med študijem na Dunaju zavije v povsem drugo smer. Kljub finančni podpori solidne meščanske družine zapade v gmotne težave, študij se vleče, dneve preživlja v dunajskih kavarnah. Nazadnje se odloči, da bo fakulteto poskušal končati v Zagrebu. Zdi se, da bo po vrnitvi domov dobil priložnost za nov začetek, a na pot se mu postavita nezaupanje zaročenkine družine, odtujitev od matere in izguba stričeve zapuščine, o kateri je bil trdno prepričan, da mu bo pomagala izviti se iz finančnih zagat. Zaposli se kot učitelj v malomeščanskem Senju, v okolju, ki ga kmalu iz srca zasovraži.

Tematika romana je morda še zlasti zanimiva prav za slovenskega bralca, saj usoda glavnega junaka v marsičem spominja tako na literarne kot na resnične like iz slovenske književnosti z začetka 20. stoletja. Lik Đura Andrijaševića nikakor ni ozko vezan na letnico nastanka Bega saj lahko njegove karakterne lastnosti prepoznamo tako v sodobnem literarnem univerzumu kot v svoji vsakdanjosti. Poleg slogovnih odlik tega dela je bila verjetno prav ta tematska aktualnost razlog, da je bil roman leta 2012 uvrščen med obvezno branje za hrvaško državno maturo.

O avtorju:

Milutin Cihlar – Nehajev (1880–1931) se je šolal v Senju, Zagrebu in na Dunaju, kjer je študiral kemijo in leta 1903 doktoriral. Večji del življenja je preživel v Zagrebu kot književnik in novinar, pisal je za različne hrvaške časopise. Bil je tudi dopisnik iz Pariza, Beograda in Prage. Leta 1926 so ga izvolili kot predsednika Društva hrvaških književnikov. Njegova najpomembnejša dela so Poraz in slavje, Študija o Hamletu (1915), Veliko mesto (novele, 1919), Volkovi (1928; slov. prevod. 1973), Esej o Vladimiru Mažuraniću (1929) in Ob stoletnici hrvaškega preporoda 1830–1930 (1931). Beg (Bijeg: povijest jednog našog čovijeka) je izšel leta 1909 in velja za eno temeljnih del hrvaške književnosti.