Avtor Alojz Ihan ob tem podarja: »Roman sem zasnoval kot cerkveno fresko, ki naj s svojo dramatično sceno in pisano paleto odnosov med upodobljenimi liki ohrani izjemnost prvih mesecev leta 2020, ko je svet zdrsel v pandemijo nove, neznane bolezni covid-19. Antični in renesančni slikarji so freske za prikazovanje kuge ali poslednje sodbe napolnili s številnimi alegoričnimi liki, ki vsak zase preživljajo lastne človeške drame, hkrati pa kompozicija celotne podobe dokumentira skupinsko in skupno človeško dramo. Roman sem sestavljal iz motivov, na katerih je temeljilo naše doživljanje epidemije in jih dovolj neposredno poznam, da mi za realistične podobe ni bilo treba raziskovati ozadij. O največjem izzivu vsake freske – da se iz cerkvene kupole skupaj z vitražno svetlobo preslika v glavo opazovalca in tam zaživi resnično življenje – pa lahko presodi samo vsak bralec posebej.«
Pretanjen družbeni komentar, ki se izriše skozi vpletene, spopadanje s krizno situacijo prikaže večplastno, kompleksno in z vidika tistih, ki so bolje in hitreje razumeli resnost položaja, a so bili pogosto izključeni iz odločanja. Roman tako razgalja mehanizme, ki so ljudi pahnili v še večji brezup in paniko, obenem pa, povedano z Egonovimi besedami, ugotavlja, kako je svet zblaznel in kako »epidemija ni samo v nosu in pljučih, še več je je v glavi«. Ihan ustvari izjemno človeški roman, poln zapletenih odnosov, družinskih travm in tragedij, konfliktov in napetosti, ki pa je tudi izrazito topel in presenetljiv v svojih na videz najtemnejših trenutkih. Sploh v katarzičnem zaključku, ko lahko skupaj z liki končno zadihamo s polnimi pljuči. Vsaj za hip.
O avtorju:
Alojz Ihan (1961) je ugleden zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo, redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete. Leto po diplomi na ljubljanski Medicinski fakulteti je pričel delovati na Inštitutu za mikrobiologijo. Naziv doktor medicinskih znanosti je pridobil leta 1993, pred tem je dve leti deloval na Nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi, po doktoratu pa raziskovalno gostoval v ZDA. Poleg strokovnega, pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela se ukvarja tudi s književnostjo. Bil je urednik literarnih revij Problemi, Literatura in Sodobnost ter knjižne zbirke Aleph. Izdal je šest knjig poezije, tri romane, tri knjige esejev in dve poljudnoznanstveni knjigi. Za svoje literarno delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada, Jenkovo in Rožančevo nagrado, Slovenska znanstvena fundacija pa ga je za strokovne in poljudne prispevke o epidemiji covid-19 izbrala za komunikatorja znanosti za leto 2021.