Njeni junaki so taki, kot jih poznamo iz vsakdanjosti, družinski člani, sodelavci, sošolci, prijatelji; taki, ki se v različnih okoliščinah odzivajo na podoben način in taki, ki se v podobnih okoliščinah obnašajo zelo različno, skratka: knjigo odlikuje široka paleta človeških nravi, opisanih na kratko, toda neposredno in učinkovito. To velja tudi za opise razmerij, razpoloženj, predmetov, krajev in dogajalnega časa.

Vsaka zgodba ima trdno in logično zgradbo, jezik gladko teče. Besedni zaklad je izrazito bogat, izstopajo opisni pridevniki in prislovi. Zgodbe so sicer preproste, podrejene naravi žanra, a doživete – marsikatera ima avtobiografsko podstat ali samo tak namig – in mnoge se dogajajo v okolju rojstnega kraja, ki je pisateljico močno zaznamoval.

Zgodbe odlikuje tipično ženska pisava; v njih ne boste našli niti nasilja niti političnih stališč. Vse je mehko, nežno, svetlo in optimistično. Prijetno branje, še posebej za romantične tankočutne bralce, ki se bodo našli v marsikateri zgodbi.

O avtorici:

Darinko Kozinc je mehkoba vipavske pokrajine oblikovala po svoje: ljudje in dogodki ob meji zaznamovani s sledovi in tragiko zlasti dveh vojn, fašističnega nasilja in upora, aleksandrinstva, neprodušna meja v kasnejšem razpiranju…pa so neizčrpen vir za literarno ustvarjanje.

Darinka Kozinc je po poklicu univ. dipl. inž. lesarstva in magistra znanosti. Že kot študentka je začela delati na letalu pri Inex Adrii Aviopromet, nato se je zaposlila kot predavateljica strokovnih predmetov, kasneje je bila dolgoletna ravnateljica Srednje lesarske šole Nova Gorica, prva predsednica KS Solkan in tudi prva profesionalna podžupanja občine Nova Gorica.

Prve pesmi je objavila že kot osnovnošolka, kot dijakinja in študentka je pisala kratko prozo in pesmi za različne mladinske revije. Dobila je več literanih nagrad, tudi mednarodnih, Mestna občina Nova Gorica ji je leta 2017 podelila Bevkovo nagrado, v letu 2022 pa je dobila nagrado mira. Je članica PEN.

Za seboj ima objavljeno večje število otroških knjig (25), nekatere je sama tudi ilustrirala, dve pesniški zbirki, pet knjig kratkih zgodb in dva romana ter eno strokovno knjigo. Več knjig je že prevedenih v angleški, češki, italijanski in srbski jezik, najbolj ponosna pa je na prevod aleksandrink v arabski jezik.

Živi in dela v Solkanu in je predsednica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink in Goriškega literarnega kluba GOvoRICA.