Zelo slikovito je prikazan odnos učenca do učitelja in učitelja do učenca; odnos prebivalstva ter državnih institucij do učiteljstva. Zlahka se vrnemo nazaj, v čas skupne države Jugoslavije, ko je bilo marsikaj drugače in marsikaj lepše. Ob branju se z nostalgijo vrnemo v spomine, ki so danes za marsiloga nezaželeni, skoraj prepovedani. Ob tem je treba dati avtorici vse priznanje, da je z navečjo možno mero taktnosti in resnice opisovala takratna dogajanja. In moramo ji biti hvaležni za to, kajti tako narod kot posamezniki, udeleženi v tem romanu, si zaslužijo poznati resnico svoje preteklosti, resnico dogajanj, kot jih je doživljala Marina na vseh področjih svoje nezavidljive življenske poti in edino ona sama ima največjo pravico o tem povedati tako, kot je ta dogajanja doživljala, sprejemala, čutila….