Tovarniški aktivist mezgec

Matic dedku pri projektu pomaga, zraven pa spoznava sebe ter življenje samo.

Iz knjige:

»Matic, maš malo cajta?« me je presenetil deda na večer istega dneva. Ko sem si že oddahnil, da je dan, ki se je zdel neskončno dolg, za mano, se je pojavil na vratih moje sobe. Nisem ga slišal priti, tako se je prihulil. Ni želel, da ga vidita babi ali moja mama.

»Ja, deda, kaj je?« sem ga vprašujoče pogledal in rahlo nervozno čakal, kaj se bo zgrnilo nadme.

Z levo roko je k sebi stiskal beležnico, a ne tiste, ki mu jo je dala babi nekaj ur prej. Tiho kot komandos se je približal moji pisalni mizi, za katero sem sedel in igral fortnite.

»Matic, daj me nauči na fejstbog, al kak se že reče. Če se je Mirko navado, ki je bil vedno tup ko suha bukva v šumi, se permojduši lahko tudi jaz,« je odločno povedal.