Nemško in avstrijsko planinsko društvo je v slovenskem prostoru pustilo precej močne in široke sledi. Njegove podružnice, ki so segale ne le globoko v današnji evropski prostor, ampak so te meje tudi presegle, so dolgo časa delale samo za alpsko stvar, sledile so osnovnemu cilju, zaradi katerega je nastalo društvo, ki se ni oziralo na vse izrazitejše politične tokove. DuOeAV je imel v takratnem slovenskem prostoru osem podružnic: Beljaško, Celjsko, Kranjsko, Mariborsko, Goriško, Primorsko in Slovenjegraško.
Pričujoča študija ohlapno obravnava Kranjsko podružnico, ki je bila v okviru celotnega društva ena izmed srednje velikih podružnic. Društvo DuOeAV je bilo do sedaj v slovenskem zgodovinopisju redko predmet znanstvenih razprav. Glede na vso njegovo dediščino, ki jo danes uživajo številni ljubitelji gora in je precej znana v širšem evropskem prostoru, bi lahko zapisali, da po krivici. Morda je gledanje nanj bilo obarvano preveč nemško nacionalno, kar pa ni bil namen njegovega nastanka.
Vabljeni k branju nadaljevanja zgodbe o podružnicah Nemškega in avstrijskega planinskega društva na Slovenskem v knjigi V višine in globine.