Testo džanki: Seks, droge in biopolitika

Od prve izdaje leta 2008 je Testo džanki pridobil sloves pomembnega nadaljevanja Foucaultove Zgodovine seksualnosti ter velja za eno ključnih del sodobne trans teorije. Avtoteoretsko delo združuje intimni dnevnik ter filozofsko analizo – kritiko sodobnega spolnega režima, ki izzivalno prevprašuje, kaj v 21. stoletju pomeni spol onkraj binarizma »pravi« moški/»prava« ženska.

Preciado skozi lastno izkušnjo jemanja testosterona razgrinja zgodovino in učinke hormonskih tehnologij od sredine 20. stoletja naprej ter načine, kako farmacevtske, medicinske in medijske tehnologije proizvajajo spol, užitek in normo. Avtor uvede koncept farmakopornografskega režima, ki označuje zlitje farmacevtske industrije in pornografskega imaginarija kot osrednjega aparata biopolitike poznega kapitalizma. Somatopolitike, hormoni, droge in podobe so orodja nadzora naših teles, hkrati pa, kot lucidno pokaže Preciado, potentni materiali za osebne in kolektivne eksperimente odpora proti poznokapitalističnemu redu.

Odlomek iz knjige:

Nekateri bodo to besedilo brali kot priročnik za bioterorizem spola na molekularni ravni. Drugi bodo v njem videli zgolj točko na kartografiji izumiranja. Bralec tukaj ne bo našel dokončnega sklepa o resnici mojega spola ne oraklja o prihodnjem svetu. V branje ponujam strani, ki poročajo o križanju teorij, molekul in afektov in ohranjajo sled za političnim eksperimentom, ki je trajal natanko 236 dni in noči in se danes nadaljuje v drugačnih oblikah. Bralec bo tukaj našel nekontinuiran skupek filozofskih razmislekov, opisov vnašanja hormonov in natančnih popisov seksualnih praks, to pa samo zato, ker se tako konstruira in dekonstruira subjektivnost.

O avtorju:

Paul B. Preciado je pisatelj, filozof, kurator in filmski režiser ter eden najvidnejših sodobnih mislecev na področju politik spola, telesa in subjektivnosti. Deloval je kot kurator javnih programov v Museu d’Art Contemporani de Barcelona (MACBA), documente 14 (Kassel/Atene) in tajvanskega paviljona na Beneškem bienalu 2019 ter kot filozof v rezidenci v Centru Pompidou. Poučeval je filozofijo telesa in transfeministično teorijo v Parizu in New Yorku. Njegova dela, kot so Counter-sexual Manifesto, Testo džanki, Pornotopia in Dysphoria Mundi, so temeljne reference za queer in trans teorije ter aktivizem. Leta 2023 je za svoj film Orlando, My Political Biography prejel več nagrad na Berlinalu.

Paul B. Preciado za e-flux Journal (2013):

“Testosterona ne jemljem, da bi se spremenila_ v moškega, niti kot fizično strategijo transseksualnosti; jemljem ga, da bi preprečila_, kar je družba želela narediti iz mene, da bi lahko pisala_, seksala_, čutila_ obliko užitka, ki je postpornografska, dodala_ molekularno protezo svoji nizkotehnološki transspolni identiteti, sestavljeni iz dildov, besedil in gibljivih slik; to počnem, da bi maščevala_ tvojo smrt.”

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• sodobna filozofija spola in telesa
• queer teorija in trans študije
• kritika biopolitike in farmakopornografije
• kultura, politika in subjektivnost