Gre za prvi sintetičen prikaz te pomembne teme Jančarjevega pripovedništva, s posebnim poudarkom na romanih Katarina, pav in jezuit, Drevo brez imena, To noč sem jo videl, In ljubezen tudi. A tako, da avtor v obravnavo vpeljuje tudi nekatera druga Jančarjeva besedila, pomembna za razumevanje naslovne tematike in njenih ubesedovalnih preobrazb, kot smo jim priča v literarnozvrstno, pa tudi glede na dogajalna čas in prostor razvejanem pisateljevem opusu. Prepoznavne odlike Gabrovškovega pristopa k literaturi so jasna artikulacija, nepretencioznost in osredotočenost na stvar samo.
***
Inovativni rezultat raziskave, opravljene na podlagi natančne analize Jančarjevih del, je zgoščeno povzet v sklepnih povedih: »Razmerje med ljubeznijo in vojno je tudi razmerje med posameznikom in množico, med zasebnostjo in javnostjo, med iskrenostjo in sledenjem lastnim ciljem in na drugi strani podrejanjem drugim za abstraktne cilje, je razmerje med nežnostjo in surovo močjo. V spopadu med vojno in ljubeznijo zmaga vojna. Nad vojno pa življenje, četudi je pohabljeno zaradi vojne.« Razprava Dejana Gabrovška ponuja nov, svež pogled na Jančarjevo ustvarjanje.
Iz recenzije red. prof. dr. Tomislava Virka
Dejan Gabrovšek se je rodil 22. 2. 1994. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je od leta 2013 do 2019 študiral slovenistiko in primerjalno književnost. Oktobra 2019 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Proučuje zlasti skladnjo sodobnega slovenskega jezika in sodeluje pri nastajanju novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika eSSKJ.