Zgodba je postavljena v leto 1965, ko Jelka obiskuje tretji letnik ljubljanske gimnazije. Na sošolkini zabavi nehote zanosi, o nosečnosti noče govoriti in jo spretno prekriva. Ob koncu šolskega leta odide v Pariz k očetovim znancem, da bi izpopolnila svoje znanje francoščine. Družina jo zelo lepo sprejme, še posebej se Jelka naveže na služkinjo Franchon, ki ji stoji ob strani vse do poroda sina Francoisa.

Ko se vrne domov, se sooča z mamo, ki prav nič ne skriva svojega razočaranja, očetom, ki jo toplo sprejme, ter z zapleti glede vpisa v četrti letnik, saj je bilo v tistem času nenavadno, da bi noseče dekle, ki je zdaj mamica, hodila v šolo.

Roman je ob izidu razburil slovenske duhove, danes pa v Jelkini zgodbi mladi spoznavajo poglobljen svet mladostnikovega notranjega življenja v težavah, krepijo čustva, ki se kažejo tudi v predanem prijateljstvu.

O AVTORJU:

Anton Ingolič (1907–1992) pisatelj, ki je skupaj s Miškom Kranjcem in Prežihovim Vorancem utiral pot socialnemu realizmu. Vedno je iskal nove, sveže snovi, gradivo je zbiral iz življenja, ki ga je pozorno opazoval, in pisal le o tem, kar je sam videl in doživel. Kot profesor slovenščine in francoščine, v Parizu je preživel eno šolsko leto na pariški Sorboni, je spoznaval svet mladih, njihove dileme in probleme. Otrokom se je najbolj priljubil s svojo povestjo Tajno društvo PGC, mladino pa je nagovoril s svojima romanoma Mladost na stopnicah (1962) in Gimnazijka (1967). Od junija 1941 pa do maja 1945 je kot izgnanec z družino živel v Srbiji. Po vojni je bil glavni urednik revije Nova obzorja, od leta 1976 tudi dopisni član SAZU, od leta 1981 redni član. Njegova dela so prevedena v štirinajst različnih jezikov.