Kako so kuhali pri Kosovelovih je zbirka receptov, ki izhajajo iz kuharskih tečajev Antonije (Tončke) Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela, in ponujajo dragocen vpogled v kulinarično kulturo Krasa v povojnem času.
Tončka Kosovel je med letoma 1953 in 1970 vodila gospodinjske tečaje za kraška dekleta ter poučevala tudi na Gospodarski kmetijski šoli v Dutovljah. Poleg kuhanja je predajala znanje o strežbi, vedenju za mizo, gospodinjstvu in vsakdanji organizaciji življenja.
Knjiga temelji na rokopisnih receptih, ki jih danes hrani Kosovelova knjižnica Sežana. Recepti niso zgolj kraške jedi, temveč odsev časa, v katerem so nastajali — časa skromnosti, natančnosti in gospodinjske iznajdljivosti, pa tudi želje po lepoti in urejenosti vsakdana.
Posebnost knjige je tudi njena avtentičnost: ohranjen je izvirni jezik receptov, njihova struktura in duh časa, jedi pa so predstavljene v obliki celotnih jedilnikov. Med recepti najdemo sladice, juhe, mesne jedi, peciva in praznične torte, po katerih je bila Tončka Kosovel še posebej znana.
Kako so kuhali pri Kosovelovih je zato veliko več kot kuharica — je poklon Tončki Kosovel, kraški kulinarični dediščini in svetu, iz katerega je izhajal tudi Srečko Kosovel.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
- kraška kulinarika
- prehranska kulturna dediščina
- tradicionalni recepti
- zgodovina prehrane
✍️ O Tončki Kosovel:
Antonija (Tončka) Kosovel (1897–1989) je bila sestra Srečka Kosovela in pomembna ohranjevalka njegove zapuščine. Čeprav ni stopila na umetniško pot svojih bratov in sester, je na Krasu pustila močan pečat kot izobraževalka, organizatorka gospodinjskih tečajev in odlična poznavalka kulinarike.
Znana je bila po svoji natančnosti, disciplini in gostoljubnosti, številni domačini pa so jo ohranili v spominu kot izjemno sposobno žensko, ki je ljudem pomagala tako pri vsakdanjih opravilih kot pri ohranjanju kulturne dediščine Krasa.
✍️ Iz spremne besede prof. dr. Janeza Bogataja:
Prof. dr. Janez Bogataj poudarja, da predstavlja knjiga eno od treh ključnih izhodišč za razumevanje prehranske kulture Krasa. Poleg bogate kraške kulinarične dediščine ter lege Krasa v zaledju Trsta in bližine Gorice ponuja prav ta knjiga dragocen vpogled v kuharsko znanje in prehranske navade prostora, ki niso bile le izrazito kraške, temveč širše, srednjeevropske in mednarodne.
Knjiga tako omogoča vpogled v jedi in načine njihove priprave, ki niso navduševali le Tončke Kosovel in številnih udeleženk njenih gospodinjskih tečajev, temveč tudi številne kraške gospodinje petdesetih let 20. stoletja. Hkrati razkriva prehranske ideale in težnje časa po drugi svetovni vojni ter odpira pogled v vsakdanje življenje, kulturo in okus tedanjega prostora.
