Afera TKB

V knjigi nepozabnega Marka Waltritscha, ki jo je leta 1982 posvetil zgodovini slovenskih kreditnih zavodov na Goriškem, berem, da je Kmečka banka, ki je nastala leta 1909 in preživela fašistični raznarodovalni pritisk, leta 1946 zaman prosila zavezniško vojaško upravo za STO, da bi odprla podružnico v Trstu. Prošnjo so utemeljevali s koristjo slovenske manjšine in pa z dejstvom, da bi odprtje slovenske banke pomenilo uresničiti načela »gospodarske svobode«, ki so jo zavezniki obljubljali po vojni.

Žal so ob postopnem razvoju političnega vzdušja v evropskem duhu, ki je zadevalo tudi odnose s sosednjo Jugoslavijo, bili le redki tržaški predstavniki bolj dalekovidni, drugi pa niso skrivali svojega nasprotovanja do sredstev, ki bi slovenski manjšini omogočila širši manevrski prostor, ali pa so krivično podcenjevali nujnost rastoče mednarodne blagovne menjave in specifičnih pobud, tudi bančnega značaja, ki bi bile zasidrane v Trstu in deželi.