To zabrisovanje meja presenetljivo ni delo postmodernističnega ali modernističnega avtorja, temveč teoretika, znanega po razkrivanju mitoloških usedlin v družbi.
Barthes tu radikalizira svojo metodo »smrti avtorja«, po kateri pomen določa bralčeva interpretacija, ne avtorjev namen, in jo razširi na neliterarne, celo nerazumljene znake, ki se v stiku z njegovim semantičnim aparatom razlivajo v navdihnjene vinjete, v katerih se prepletata tradicionalno japonsko podobje in svobodomiselni umetnostni eksperiment, bralce pa vabijo, da se tudi sami potopijo v njihove tančine.


