Fenomenološki pristopi do sodobne tehnike

Avtor, črpajoč iz misli Heideggerja in Kierkegaarda, razmišlja o digitalnem svetu, internetu in virtualnih resničnostih ter odpira vprašanja, kako tehnološki dosežki preoblikujejo človekovo eksistenco.

Kardum se izogiba politični interpretaciji in išče filozofske temelje tehničnega razvoja, kar dela še posebej aktualnim v času, ko digitalna tehnika vpliva na naše dojemanje realnosti in osebne bližine. Knjiga s svojimi izhodišči odpira širše ontološke in eksistencialne horizonte, ki pomagajo pri razumevanju globokih sprememb, s katerimi se sooča današnja družba. Fenomenološki pristop do sodobne tehnike tako predstavlja dragocen prispevek k filozofiji tehnike in vabi k premisleku o vlogi tehnologije v našem vsakdanjem življenju.

Iz recenzije: 

Mario Kerdum se ne ustavi le pri povzemanju že tako zahtevne misli nemškega fenomenologa. V razmislek nam ponudi svoj lastni premislek družbenega tehničnega pojava, ki ga Heidegger še ni mogel poznati: v tehtanje vzame današnjo dobo interneta in virtualnih resničnosti in je na ta način tudi zares aktualen in zagotovo intriganten za današnji mlajši svet, ki se pri soočanju z digitalizacijo in virtualizacijo nedvomno sooča s problemi, ki se jih – kot rečeno – z družbenim aktivizmom ne da povsem zadovoljivo nagovoriti. – Prof. dr. Janko Lozar Mrevlje

Fenomeni dostopnosti in bližine dobijo s pojavom sveta interneta in možnosti vzpostavitve virtualnih svetov nove razsežnosti. Po eni strani digitalno okolje življenje in delo olajšuje, po drugi pa množenje informacij razpršuje človekovo eksistenco, življenje v virtualnem svetu pa omogoča vzporedno življenje, kjer imamo (navidezni) nadzor. Vse to so nova izkustva, ki človeka in njegove dejavnosti ter družbo kot celoto transformirajo, vendar je pri njihovi razlagi še vedno potrebno izhajati iz človeka kot takega, torej njegove eksistence ali njegove tubiti, torej skozi ontološko in eksistencialno osmislitev. Ravno na ta način pa to delo razpira najpomembnejše horizonte možnega razmisleka, ki se ne bo utopil v tukaj in zdaj sprotne dnevne (bolj ali manj virtualne) »realnosti«. – Prof. dr. Franc Zore