Prihodnost človeške narave / Verjeti in vedeti

V delu Prihodnost človeške narave (Die Zukunft der menschlichen Natur, 2001) Habermas obravnava etične dileme, povezane z razvojem biotehnologije in genetskega inženiringa. Sprašuje se, kako bi lahko posegi v človeško naravo vplivali na razumevanje svobode, enakosti in dostojanstva ter opozarja na nevarnost, da bi človek postal predmet načrtovanja in nadzora.

V eseju Verjeti in vedeti (Glauben und Wissen, 2001) pa razmišlja o odnosu med religijo in sekularno družbo. Odpira vprašanje, kakšno mesto ima religija v sodobnem svetu in kako lahko verski in racionalni diskurz sobivata v demokratični družbi.

Skupaj obe besedili tvorita celovit premislek o tem, kaj pomeni biti človek v času hitrega znanstvenega napredka in družbenih sprememb. Habermas zagovarja potrebo po odgovornem in etično utemeljenem razvoju, ki spoštuje temeljno dostojanstvo posameznika.

Beseda založnika: 

Po učbenikih in v obči rabi velja Habermas za dediča prve generacije frankfurtske šole, katere poglavitni predstavniki so bili Max Horkheimer, Theodor W. Adorno in Herbert Marcuse, ter za sociologa in filozofa, čigar misel se upira tehnokratski viziji sveta in birokratskemu marksizmu »vzhodnega« bloka in ga navdihujeta predvsem Adorno in Horkheimer.

Predmet pričujoče Habermasove knjige je prenova klasične etične problematike (nauk o pravičnem življenju), k čemur ga je spodbudila grožnja genetske tehnologije kot grožnja naravnim temeljem demokratične enakosti. Na genetski liberalizem, ki neposredno ogroža biološke temelje človeka, Habermas odgovarja prizadeto, s čustveno zavzetostjo, ne da bi pri tem zapustil polje racionalistične misli oziroma diskurza. Habermas poudarja, daje treba razvoj genetske tehnologije sprejemati preudarno zaradi nevarnosti nekritične izrabe vseh možnosti, ki jih ponuja. Človek, tako meni, ne sme postati razpoložljiv drugemu človeku, pač pa se mora med njima vzpostaviti intersubjektivno soglasje. Pri Habermasu ne gre za nemodermo sakralizacijo življenja, temveč za samorazumevanje, za vzgib, da damo bivanju s človeškim dostojanstvom prednost pred hladnostjo življenjske oblike, ki se je moralni oziri ne dotaknejo.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• filozofija in etika
• bioetika in genetika
• kritična teorija družbe
• vprašanja človeške narave in prihodnosti