Umetnost delovanja zgodovinopisca, epistemologa, člana jezuitskega reda in Freudovske šole Jacquesa Lacana od njene ustanovitve (1964) do razpusta (1980) Michela de Certeauja je prvi del študije Iznajdba vsakdanjosti (1980). S tezo o vsakdanjih praksah (govoru, branju, hoji, nakupovanju, kuhanju …) kot subverzivnih sredobežnih taktikah v boju zoper sredotežne oblastniške strategije se pisec med drugim sooča s filozofskoanalitično, semiotično in psihoanalitično konceptualizacijo vsakdanje govorice, s Foucaultovimi in Bourdieujevimi analizami razmerja oblasti in vednosti pa z marxovsko teorizacijo blagovne menjave in alternativnih oblik družbenosti.