Kriza, varnost vojska: preplet teoretičnih in empiričnih spoznanj

Posvečena petinštiridesetletnici študija obramboslovja in delovanja Katedre za obramboslovje ter petintridesetletnici institucionaliziranega obramboslovnega raziskovanja v okviru Obramboslovnega raziskovalnega centra. Selektivno predstavlja tipična področja raziskovanja na obramboslovnem področju v zadnjih petih letih, v katerih je bilo izvedenih več temeljnih, razvojnih in aplikativnih raziskav, analiz in študij.

• Prispevek Antona Beblerja obravnava varnost na Balkanu.
• Vladimir Prebilič razpravlja o megalomanskem kitajskem projektu Pas in cesta.
• Jelena Juvan raziskuje vlogo in pomen informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki je v sodobni družbi dobila tolikšne razsežnosti, da govorimo o informacijski družbi, v kateri veljajo zanjo specifične zakonitosti in izzivi.
• Marjan Malešič obravnava krizo, ki jo je povzročil virus covid-19, in odziv nanjo, ki sta pripeljala do številnih paradoksov in z njimi povezanega vedenja.
• Maja Garb na začetku predstavi nekatere teorije družbenega zaupanja v institucije, ki jih v drugem delu aplicira na vojsko kot družbeno institucijo in vladno organizacijo.
• Ljubica Jelušič ugotavlja, da so bili odnosi med vojaškimi družinami in vojaškimi organizacijami – zgodovinsko gledano – vedno zapleteni ter da segajo od prepovedi, negiranja, tekmovanja pa do medsebojne lojalnosti in podpore.
• Janja Vuga Beršnak nadaljuje razpravo o vojaških družinah. Te so že desetletja predmet preučevanja nekaterih večjih vojaških organizacij, medtem ko se v manjših te teme raziskovalci/raziskovalke in tudi same vojaške organizacije dotikajo v manjši meri.
• Klemen Kocjančič analizira področje duhovne oskrbe v oboroženih silah z vidika civilno-vojaškega sodelovanja na primeru delovanja vojaških duhovnikov Slovenske vojske doma in v tujini.
• Miha Šlebir o sodobnih vojaških operacijah razmišlja v luči sistemskega pristopa.
• Anton Žabkar opozarja, da bojne flote držav tudi v mirnodobnem obdobju v bazah in na morju ob urjenju sistematično izvajajo bolj ali manj tvegane manevre, uporabljajoč pri tem letala, brezpilotnike in helikopterje pa tudi različna orožja.
• Rok Zupančič ugotavlja, da je v zadnjem desetletju prišlo do revolucionarnih spoznanj v razumevanju, kako se človeško telo odzove na travmatične izkušnje in druge stresne dejavnike.
• Iztok Prezelj in Teodora Tea Ristevska osvetlita razmerje med varnostjo in drugimi človekovimi pravicami kot temeljno dilemo v boju proti terorizmu.